Aktivni odmori - Zakaj jih nujno potebujete?

25. november 2020

Prednosti kratkih odmorov (še preden postanete utrujeni).

Ko ste v polnem delovnem zagonu, je najbrž zadnja stvar, ki si jo želite narediti – ustaviti se. Tako se najbrž počutite v dneh, ko ste popolnoma osredotočeni, ko odkljukate vse sezname opravkov in je delo opravljeno. Želite nadaljevati.  Morda vas ob tem skrbi, da boste, če si oddahnete, izgubili zagon in se ne boste več mogli vrniti na ta “vlak”?

Toda raziskave nam govorijo drugače. Študije kažejo, da imamo omejeno sposobnost koncentracije v daljšem časovnem obdobju. Najbrž tudi ne bomo prepoznali simptomov utrujenosti, a ta bo neizogibno vplivala na naše delo. Ne glede na to, kako angažirani smo v neki dejavnosti, se naši možgani utrudijo. In ko se pojavijo simptomi, ti niso nujno očitni. Postanemo pa bolj dovzetni za moteče dejavnike.

Kaj zmoti običajen dan v pisarni?

V zgodnjih jutranjih urah, smo najbolj osredotočeni, tekom dneva pa izgubljamo vnemo. In na tej točki najlažje zagrizemo v vabo in že pregledujemo družabna omrežja, viralne video posnetke, zanimajo nas trači o slavnih in podobno. Nedavna študija, ki je proučevala čas dneva, ko uporabniki Facebooka najpogosteje posodobijo svoj profil, je pokazala, da se uporaba Facebooka poviša od 9.00 do poldneva, med kosilom nekoliko popusti, nato pa doseže vrh ob 15.00, natančno ob uri, ko smo mnogi najbolj utrujeni.

Utrujanja čez delovnik ni mogoče preprečiti, lahko pa ga omilimo. Študije kažejo, da občasni odmori polnijo našo energijo, izboljšajo samokontrolo in odločanje ter produktivnost. Odmori povečajo našo pozornost.

Ponovno aktiviranje cilja

Študija iz leta 2011, objavljena v reviji Cognition, poudarja še eno prednost občasnih odmorov, na katere redko pomislimo; ponovno aktiviranje cilja. Ko neprekinjeno delate na nalogi, lahko zlahka izgubite fokus. In prav po končanem odmoru, ste si prisljeni vzeti nekaj sekund, da premislite, kaj sploh želite doseči. 

Izziv je seveda najti čas, da se za 15 minut umaknemo, ali – tudi ko imamo čas – je dobro, da se umaknemo od računalnika. En pristop, ki vam lahko pomaga, vključuje načtovanje 15-minutnih prekinitev v koledarju, recimo enega sredi dopoldneva in drugega sredi popoldneva.

Nato poiščite nekaj aktivnega, kar lahko počnete s tem časom. Sprehodite se, se med poslušanjem pesmi raztegnite ali pa pojdite s sodelavcem na zdravo malico. Če se vam te dejavnosti zdijo preveč pasivne, izkoristite čas za kratko vadbo. Bistveno je, da se odmaknete od računalnika – ne, preverjanje Facebooka na telefonu ne šteje 😉

Po končanem odmoru boste imeli več energije.

Zagotovo se boste počutili poživljeno, ker ste možganom omogočili počitek in ker vam je fizično gibanje povišalo srčni utrip.

Če boste imeli občutek, da opuščate delovne obveznosti, se spomnite, da človeški možgani niso zgrajeni da dalj časa ostanejo v fokusu. Skozi večino naše evolucijske zgodovine je bila potrebna večja koncentracija le v kratkih intervalih, ne v celodnevnih maratonih. Ko so naši predniki naleteli na plenilca, se je naš um razvil tako, da je bil le toliko pozoren, da smo lahko preživeli. Toda danes od sebe pričakujemo veliko več, kot nam je omogočaila evolucija.

Utrujenosti čez delovnik ni mogoče preprečiti, lahko pa jo omilimo. Študije kažejo, da občasni odmori polnijo našo energijo, izboljšajo samokontrolo in odločanje ter produktivnost. Odmori povečajo našo pozornost.