Večina slovencev v službi pod stresom

25. avgust 2020

Stres – najpogostejša zdravstvena težava

Stres na delovnem mestu je eden največjih zdravstvenih in varnostnih izzivov, s katerimi se srečujemo v Evropi. Je ena od oblik psihosocialnega stresa in pomeni neskladje med visokimi zahtevami na delovnem mestu in posameznikovo nezmožnostjo izpolnjevanja teh zahtev, slabo ravnovesje med vloženim naporom in nagrado za opravljeno delo ter je povezan z visoko nezanesljivostjo delovnega mesta (EC, 2008).

Doživljanje stresa na delovnem mestu je eno izmed najpogostejših zdravstvenih težav, povezanih z delom. Število ljudi, ki trpijo zaradi stresa, ki ga povzroča ali poslabša njihovo delovno mesto, se bo glede na obstoječe raziskave in študije verjetno še povečalo.

Najpogostejši vzroki za “bolniško”

Po podatkih raziskave Eurostat je v Evropski uniji doživljanje stresa na delovnem mestu najpogostejša težava, povezana z delovnim mestom, ki prizadene 27 % delavcev v Evropski uniji (EC, 2014; op. v pretekli raziskavi so bile bolečine v hrbtu najpogostejša težava). Kar 53 % delavcev pa meni, da je stres na delovnem mestu ključno tveganje za zdravje in varnost na delovnem mestu. Po podatkih NIJZ smo v Sloveniji med letoma 2008 in 2014 beležili največ bolniških odsotnosti zaradi:

  • diagnoz iz skupine bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva,
  • sledijo odsotnosti zaradi poškodb in zastrupitev pri delu,
  • nato odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj.

Po trajanju ene odsotnosti jih zaradi spremenjenega beleženja ne moremo primerjati, so pa odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj med daljšimi (NIJZ, Podatkovni portal, 2015). Analiza podatkov 5. evropske raziskave o delovnih razmerah in podatkov dodatnega modula o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji, ki ju je leta 2010 izvedel Eurofound, kaže, da slovenski delavci v primerjavi s povprečjem v EU 27 poročajo, da delajo več (zlasti ženske), da so manj zadovoljni z delovnimi razmerami, da doživljajo večjo zaposlitveno negotovost, da so pogosteje prisotni na delovnem mestu kljub bolezni (prezentizem) in redkeje izostajajo z dela (absentizem).

Večina slovenskih anketirancev je poročala, da pri delu doživljajo stres, več kot 40 % pa jih je navajalo splošno utrujenost. 

Vsakdo lahko trpi zaradi stresa pri delu, ne glede na to ali je vodstveni delavec, strokovnjak, tehnik ali delavec v proizvodnji.