Telefon

031 316 034 - Tomaž

Email naslov

Na poti do zadovoljnih zaposlenih in še boljših poslovnih rezultatov, vas loči neobvezujoč 15 minutni posvet.

Nas pametni telefon poneumlja?

23. september 2020

Predstavljajte si, da vam po rutinskem zdravniškem pregledu zdravnik sporoči:“Od zadnjega pregleda so vaše miselne sposobnosti upadle. Vaša zmožnost povezovanja z drugimi se je močno zmanjšala. In vaš spomin za vsakodnevne dogodke ne deluje več kot nekoč.”

In nato doda: “Zdravilo obstaja in vas ne bo stalo niti centa. Zdravljenje je preprosto: Vse, kar morate storiti je, da odložite pametni telefon.”

V zadnjih nekaj letih so znanstveniki začeli preučevati, kako mobilni telefoni vplivajo na nas. In prvi rezultati so zaskrbljujoči.

Predstavili bomo rezultate študije, objavljene v mesečni številki Socialne psihologije, ki preučuje, kako “zgolj prisotnost” mobilnega telefona – tudi ko ga ne uporabljate – vpliva na uspešnost ljudi pri zapletenih miselnih nalogah. V okviru študije so bili udeleženci pozvani, naj hitro pregledajo vrstico številk in prečrtajo zaporedne številke, ki seštevajo vnaprej določeno skupno vrednost (na primer kateri koli dve številki, ki sta vsota 3). Preden so začeli, so polovico udeležencev prosili, naj pospravijo svoje telefone. Drugo polovico so prosili, naj svoje telefone postavijo na mizo.

Med poskusom ni zazvonil niti en telefon. Toda v primerjavi s tistimi, katerih telefoni niso bili vidni, so bili udeleženci, s telefoni na mizi, skoraj 20% slabši.

Zakaj je prisotnost povsem tihega mobitela povzročila tako veliko motnjo? Ena od možnosti je, da so nam leta uporabe pametnih telefonov, povzročila pričakovanja o prihodu novih sporočil ali klicev. Posledično, ko so naši telefoni popolnoma mirni, a v perifernem vidu, razdelimo pozornost, in tako imamo za opravljanje naloge manj mentalnih sposobnosti.

Slabši odnosi

Toda ne trpi samo naše reševanja težav. Študija na Univerzi v Essexu je ugotovila, da prisotnost mobilnega telefona posega tudi v našo sposobnost vzpostavitve tesnih medosebnih povezav.

V laboratorijskem poskusu so raziskovalci združili prostovoljce, ki se niso nikoli srečali in jih pozvali naj spregovorijo o zanimivem osebnem dogodku, ki se jim je zgodil v zadnjem mesecu. Polovica prostovoljcev se je pogovajala z mobilnimi telefoni na mizi. Druga polovica je imela na mizi majhen zvezek.

Nato so udeleženci vsakega para ocenili svoje izkušnje. Rezultati so bili presenetljivi: Udeležnci, ki so imeli v vidnem polju pametni telefon, so svojega partnerja dojemali kot manj razumevajočega in manj zaupanja vrednega. Bili so tudi bolj skeptični, da bi nadaljni dialog s partnerjem prinesel tesno prijateljstvo.

Nadaljnja študija, izvedena v Virginia Techu, je potrdila, da je prisotnosti mobilnega telefona vpliva tudi na kakovost pogovora. “Ob prisotnosti pametnega telefona je manj stika z očmi ,” je opazila vodilna avtorica Shalini Misra. Zaradi tega je bolj verjetno, da spregledamo subtilne spremembe v izražaju ali tonu pogovora.

Slabši spomin

Pogosta uporaba pametnih telefonov in nenehna povezanost, pa povzroča tudi motnje pri oblikovanju spomina. Za prenos informacij iz kratkoročnega v dolgoročni spomin možgani potrebujejo počitek. V svetu, v katerem je vsak prosti trenutek namenjen osvežitvi e-pošte ali odgovarjanju na sporočila, je manj možnosti za oblikovanje dolgoročnih spominov.

Slabše opravljeno delo

Nikjer niso nevarnosti tehnologije pogosteje spregledane kot na delovnem mestu. Kot avtor ugotavlja v novi knjigi o nastajajoči znanosti o odličnosti na delovnem mestu, da bi dosegli najboljše, potrebujemo obdobja brez motenj, v katerih imamo popolno in neprekinjeno pozornost. To pa zelo težko dosežemo, deloma tudi zaradi načina, kako tehnologiji dovolimo, da ovira naše delo.

Razmislite, kaj se zgodi, ko prispe v mapo »Prejeto« novo sporočilo. Če niste spremenili privzetih nastavitev v svojem e-poštnem sporočilu, vas čaka pojavno sporočilo, zvok zvonca ali števec, ki signalizira vaše vse večje število neprebranih sporočil. Vsakič, ko se to zgodi, so vaši možgani prisiljeni sprejeti vrsto odločitev – “Preverite e-pošto ali nadaljujte?” “Odzvati se zdaj ali pozneje?” – to izčrpava miselno energijo.

Te motnje se seštevajo. Študije kažejo, da tudi kratke prekinitve eksponentno povečujejo naše možnosti za napake. Raziskave tudi kažejo, da se zaradi pogostega odločanja utrudimo. Zaradi utrujenosti težje ločimo naloge, ki so nepomembne, od tistih, ki se nam zdijo nujne.

Kaj torej lahko naredimo drugače, če si želimo spremembe?

Za začetek je dobro, da kognitivne motnje postanejo manj mamljive:

  • Ne imejte pametnega telefona na mizi.
  • Izklopite e-poštna opozorila, ki motijo vašo koncentracijo.
  • Na koledarju si razporedite obdobja brez motenj.

Uvajanje obdobij brez motenj in izogibanja pametnim telefonom med sestanki zaposlenim sporoča, da je osredotočeno delo cenjeno in da jim ni treba, da so “privezani” na e-pošto.

Pričakujemo lahko, da se bo vloga tehnologije na delovnem mestu le širila. Zato je ključnega pomena, da se zavedamo, da niso vse novosti enako učinkovite pri izboljšanju produktivnosti in da je včasih najboljši način za izboljšanje naše učinkovitosti izklop monitorja, izklop telefona in preprosto razmišljanje.

Ironično, da naprava, ki je zasnovana za izboljšanje učinkovitosti in izboljšanje medsebojnih povezav, dosega ravno nasproten učinek. Pogosto se tudi zgodi, da nas nadzorujejo orodja, ki jih mi uporabljamo za nadzor življenja.